Vsebina elektronskih komunikacij se nanaša na bistvo temeljne pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja in komunikacij, ki je varovana na podlagi člena 7 Listine. Vsako poseganje v vsebino elektronskih komunikacij bi moralo biti dovoljeno le na podlagi zelo jasno opredeljenih pogojev in za posebne namene, vzpostavljeni pa bi morali biti ustrezni zaščitni ukrepi pred zlorabo. Ta uredba ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev omogoča, da z informirano privolitvijo vseh zadevnih končnih uporabnikov obdelajo elektronske komunikacijske podatke v tranzitu. Ponudniki lahko na primer nudijo storitve, ki vključujejo skeniranje elektronske pošte, da se odstrani nekatero vnaprej določeno gradivo. Ta uredba zaradi občutljivosti vsebine komunikacij določa predpostavko, da bo obdelava takih podatkov o vsebini precej ogrožala pravice in svoboščine fizičnih oseb. Ponudnik elektronskih komunikacijskih storitev bi se moral pri obdelavi takih vrst podatkov pred obdelavo vedno posvetovati z nadzornim organom. Tako posvetovanje bi moralo biti v skladu s členom 36(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679. Navedena predpostavka ne zajema obdelave podatkov o vsebini zaradi opravljanja storitve, ki jo zahteva končni uporabnik, kadar je končni uporabnik privolil v tako obdelavo ter se ta izvaja za namene in trajanje, ki so nujno potrebni in sorazmerni za tako storitev. Ko končni uporabnik pošlje vsebino elektronske komunikacije in jo prejme končni uporabnik naslovnik ali končni uporabniki naslovniki, jo lahko končni uporabnik, končni uporabniki ali tretja oseba, ki je bila pooblaščena za beleženje ali shranjevanje takih podatkov, zabeleži ali shrani. Vsaka obdelava takih podatkov mora biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.