1.Ta uredba se uporablja za:
(a)zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom v Uniji, ne glede na to, ali mora končni uporabnik zanje plačati;
(b)uporabo takih storitev;
(c)varstvo informacij, povezanih s terminalsko opremo končnih uporabnikov, ki se nahajajo v Uniji.
2.Kadar ponudnik elektronske komunikacijske storitve nima sedeža v Uniji, pisno imenuje predstavnika v Uniji.
3.Predstavnik ima sedež v eni od držav članic, v kateri so končni uporabniki takih elektronskih komunikacijskih storitev.
4.Predstavnik je pooblaščen za odgovarjanje na vprašanja in zagotavljanje informacij poleg ali namesto ponudnika, ki ga predstavlja, zlasti nadzornim organom in končnim uporabnikom glede vseh vprašanj, povezanih z obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov za namene zagotavljanja skladnosti s to uredbo.
5.Imenovanje predstavnika v skladu z odstavkom 2 ne posega v pravne ukrepe, ki bi se lahko uvedli zoper fizično ali pravno osebo, ki obdeluje elektronske komunikacijske podatke v povezavi z zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih storitev v državah zunaj Unije končnim uporabnikom v Uniji.